V življenju večkrat naletiš na vprašanje, ki si si ga postavil, potem pa spoznaš, da je v takem vprašanju skrit tudi kakšen presenetljiv odgovor. Eno od teh vprašanj se nanaša na ptice in letenje. Letenje je nekaj, kar nam razburka domišljijo in kar si ljudje želimo tudi izkusiti. Letenje je nekaj, kar se mi je večkrat prikradlo v moje sanje. Čeprav je danes že zelo redko, pa je opazovati divjega orla v letu nekaj, kar te navdihuje. In potem sem se srečal z vprašanjem, zakaj se zgodi, da orlica, ki izleže dve jajci, prvih štirinajst dni vali samo eno. Zakaj orlica ravna tako? Odgovor na to vprašanje nam razkrije pravo lepoto narave, po človeških merilih pa tudi njeno krutost. Na ta način namreč preživi vsaj eden od mladičev. Če je dovolj hrane, bosta preživela oba. Ljudje bi celo dejali, da je to ena od konkurenčnih prednosti orlov. Če ne bi bilo tako, danes orlov verjetno ne bi mogli več opazovati. 

Pomislil sem, kaj se je zgodilo, ko je pred dobrimi šestdesetimi milijoni let na Zemljo padel komet. Takrat naj bi po ocenah izumrlo devetdeset odstotkov rastlinskih in živalskih vrst. Nehote sem se vprašal, če bi imel možnost, ali bi preusmeril komet, da ne bi padel na Zemljo, in bi tako obvaroval živa bitja na njej. Vprašanje je sila preprosto in odgovor na to vprašanje se zdi preprost. Po človeških merilih bi preprečil nekaj zelo krutega, kar se je zgodilo na našem planetu. Če bi imel takrat možnost posredovanja, najbrž niti za trenutek ne bi pomišljal. Ampak danes, po več kot šestdesetih milijonih let, ta pogled na krutost vesolja ni več tako enostranski. Seveda ne moremo vedeti, kako bi bilo videti življenje na Zemlji, če takrat ne bi bilo trka kometa z njo. Obstaja pa kar nekaj scenarijev in verjetno se sam ne bi nikoli rodil, vsaj ne kot človek. Nič kaj pa si ne bi želel, da bi se rodil kot kakšen podivjan tiranozaver. Vprašanje je, ali bi se v tem primeru sploh zavedal samega sebe. Kaj če torej včasih za iskanje pravega odgovora preteče na milijone let? Na prvi pogled je videti to vprašanje sila neumno, vendar so vprašanja včasih pač taka, da je za odgovore treba veliko časa. Da, milijoni let za iskanje pravega odgovora! In vprašanje, kakšno bi bilo pravilno ravnanje v primeru padca kometa na Zemljo pred milijoni let, če bi imel možnost posredovanja, pravzaprav nima dokončnega odgovora. Lahko le ugotovim, da se je nekaj zgodilo, nekaj, kar nas je pripeljalo do današnjega dne. Nihče ne ve, kakšen bi bil svet, če pred milijoni let ne bi bilo padca kometa. Včasih se moramo sprijazniti s tem, da pravilnega odgovora ni. Lahko pa si vsak sam misli, kakšen bi lahko bil pravilen odgovor.

Vesolje se nam včasih zdi zelo kruto, vendar je samo tako, kakršno je. V njem ni krutosti, je pa veliko možnosti, veliko kombinacij. V vesolju obstaja verjetnost, da se nekaj zgodi ali da se ne zgodi. Predvsem pa v njem lahko občudujemo vso njegovo lepoto. Živim bitjem je dano, da si lahko kdaj utrgamo trenutek zase in se zazremo v daljavo ter opazujemo lepoto sveta, v katerem živimo. In to nas dela srečne.