Razišči skrivnosti vesolja
Teorija vsega - Skrivnosti vesolja se razkrijejo
V tretji knjigi Teorija vsega - Skrivnosti vesolja se razkrijejo nas avtor popelje v svet poglobljenih razmišljanj o življenju, šahu, nogometu, resnici in sploh o vsem, ob tem pa nam prikaže čarobnost matematike in odgovore, ki jih le ta prinaša. Matematika je pravzaprav univerzalni jezik vesolja.
Matematika nam pokaže, kako ima lahko neko majhno tridimenzionalno telo neskončno velik plašč, ki ga obdaja, in kako lahko informacija potuje po vesolju z neskončno hitrostjo. Matematika nam pokaže povezavo med končnim in neskončnim, s tem pa pridemo tudi do odgovora, zakaj prihaja do kvantne prepletenosti: do odgovora nas pripelje Gabrielov rog.
Če bi Einstein prebral knjigo Teorija vsega - Skrivnosti vesolja se razkrijejo, bi morda spremenil svoje mnenje, da kvantna mehanika in splošna teorija relativnosti nista združljivi.
Teorija vsega - vse skrivnosti vesolja
V drugi knjigi Teorija vsega – Vse skrivnosti vesolja nas avtor popelje v svet imenitnih zgodb, ugank in razmišljanj o življenju, šahu in sploh o vsem, ob tem pa nam prikaže čarobnost matematike in njeno pomembno vlogo v naravi. Od na videz preprostega vprašanja, koliko je 0 na 0, do povsem na novo odkritega matematičnega Fibonaccijevega zaporedja, pravil o zaokrožanju (in kockanju) v naravi in neskončnega matematičnega vesolja.
Potem ko je v prvi knjigi Teorija vsega avtor zaobrnil Einsteinovo enačbo na glavo, jo v drugi knjigi razčleni ter pokaže, kako obe teoriji, tako kvantna mehanika kakor splošna teorija relativnosti, najdeta svoje mesto. Vsaka kraljuje v svojem vesolju, a skupaj se dopolnjujeta kot jin in jang.
Če bi Einstein prebral knjigo Teorija vsega – Vse skrivnosti vesolja, bi morda spremenil svoje mnenje, da Bog ne kocka.
Teorija vsega
Ljubezen do števil, radovednost in nenehno odkrivanje šahovskih kombinacij so avtorja Darka Šifrerja pripeljali do ideje obrniti znano Einsteinovo enačbo na glavo.
Obstaja verjetnost, da bi tudi Einstein drugače zapisal svojo enačbo, če bi prebral knjigo Teorija vsega.
Teorija vsega ponuja slikovit opis, kako matematika najde svoj prostor v naravi ter igrivo povezuje znanost in umetnost. 64 črtic v knjigi nas spomni na to, da čas lahko spreobrne zakoreninjena prepričanja, oživi pravljice in uresniči nekaj, kar se nam je prej zdelo nemogoče.
Vtisi o knjigi
»Knjigo sem prebral v enem zamahu in zelo užival v njej. Matematike, čeprav nikoli nisem bil njen ljubitelj, kaj šele, da bi se z njo poigraval, je v njej za moj okus ravno prav, predvsem pa je podana iz tistega zornega kota, ki me zelo zanima. Pa še malo sem jo obnovil. Da lahko človeka, skupaj s fiziko, vodi v filozofijo, sem vedel, ne pa tudi, da bi se lahko spogledovala z intuicijo in duhovnostjo. To je res zelo srčna knjiga, le pri prvem vtisu njen naslov, ki se mi zdi malce oksimoron, malce zavede. Verjetno namenoma. Iskrene čestitke avtorju. Precej modrosti je v njej predal in izzval.«
»Zelo so mi bila všeč poglavja, kjer avtor razmišlja o bivanju, o spreminjanju telesa skozi leta, o karmi, ko razmišlja o življenju, primerja religije oziroma še poglavja iz antike. Vse sem prebrala, tudi matematične in fizikalne dele. Knjiga je super, tudi za nas družboslovce.«
»Medtem ko večina ljudi razmišlja, ali je kozarec napol poln ali napol prazen, je kozarec v resnici vedno poln. Samo včasih je napolnjen s tekočino, včasih pa z zrakom. Med ljudmi prevladuje mnogo takšnih zakoreninjenih prepričanj in ta knjiga jih nekaj odstira.«
»Ko preberem podnaslov knjige, ki sem jo dobila v delo, se mi najprej zatrese lektorska roka. Je to umotvor prepotentnega pisca ali razodetje? Nič od tega, zato pa me pisec prijazno povabi k čudenju nad magičnostjo števil, spomni na posebne lastnosti ničle, ki tako rekoč utemeljuje moderno civilizacijo, ob tem pa mimogrede opozori na pomen pravljic. Fizikalni zakoni naenkrat niso več nedoumljivo zapleteni, ampak polje, kjer lahko vsakdo od nas išče odgovore na velika vprašanja: kaj je energija? Kaj je svetloba? Kako pojasniti veliki pok? Smo v času razdrobljenega poglobljenega védenja, ki resda prinaša neverjetne dosežke na posameznih področjih, izgublja pa zmožnosti pregleda nad celotami, uvida v bistvo, ustvarjalnosti in igrivosti. Številni se odmikajo od zgleda renesančnega homa universalisa in dvomeče zrejo na tiste, ki si upajo na novo preverjati znanstvene resnice. Postmoderni časi so naporni za vse, vendar imajo eno prednost: dovoljujejo nam iskati svoje poti in preizpraševati večne resnice, kar počne tudi knjiga Teorija vsega.«
Dogodki
Blog zapisi
Darko Šifrer
Ljubezen do števil, radovednost in nenehno odkrivanje šahovskih kombinacij so avtorja Darka Šifrerja pripeljali do ideje obrniti znano Einsteinovo enačbo na glavo in jo nato še razčleniti. S tem pa se odpre novo razumevanje nastanka vesolja in teorije vsega.
Darko Šifrer je univ. dipl. matematik, mednarodni šahovski mojster in član Mense Slovenija.