Če bi se pogovarjali z Arhimedom, kaj bi nam povedal o neskončnosti? Kaj bi Evklid povedal o težavnih učencih? O čem bi razpravljala Sokrat in Einstein? Kako bi se izšlo srečanje Newtona in Einsteina? Vsi ti pogovori lahko potekajo v našem domišljijskem svetu. Ta svet je del matematičnega vesolja, v katerem kraljujeta kvantna prepletenost in neskončna deljivost, kjer je vse mogoče. In vendar nam domišljija lahko pokaže pot do odgovorov, kaj vse je še mogoče.

Potem ko je avtor v prvi knjigi Einsteinovo enačbo obrnil na glavo, v četrti knjigi obrne še Einsteinov trikotnik in razkrije, kako sta obe vesolji povezani – naše vesolje in svet senc ter matematično vesolje, ki ga je Platon imenoval svet idej. In duh je ušel iz steklenice. Pardon, iz trikotnika.

V tej knjigi avtor slikovito pojasni, zakaj kvantna mehanika in splošna teorija relativnosti nista združljivi. Vsaka namreč spada v svojo pravljico, pravzaprav vesolje. V nadaljevanju nazorno opiše, katere geometrije veljajo v našem vesolju in kako se med seboj izmenjujejo, ko se slednje krči ali razteza, to pa primerja z lovljenjem ravnotežja pri kolesarjenju. Nato še razjasni, zakaj prihaja do razlik med Newtonovo mehaniko in Einsteinovo splošno teorijo relativnosti, kar prikaže tako z geometrijo kot z izračunom z neskončno vrsto členov.

Če bi Einstein prebral knjigo Teorija vsega – Einsteinov trikotnik in dve vesolji, bi morda tudi sam drugače narisal svoj trikotnik.